Mayer in Salovey sta prva opredelila čustveno inteligentnost , in sicer kot sposobnost prepoznavanja , izražanja in obvladovanja čustev pri sebi in drugih .

Mayer in Salovey opredeljujeta čustveno inteligentnost kot sposobnost spremljanja lastnega razmišljanja ter razmišljanja in dejanj drugih.

Mayer in Salovey (1997) sta razvila model čustvene inteligentnosti kot obliko prirojene inteligentnosti, ki je sestavljena iz različnih zmožnosti, veščin.

Mayer in Salovey izpostavljata štiri temelje čustvene inteligentnosti, ki se med sabo hierarhično nadgrajujejo.

Mayer in Salovey (1990) dodajata, da lahko obvladovanje čustev pomaga preoblikovati osebne in družbene interakcije v obogatitveno izkušnjo.

Mayer in Salovey sta čustveno inteligentnost razumela in preučevala s kognitivnega vidika.

Mayer in Salovey sta prva raziskovalca, ki sta uporabila izraz čustvena inteligenca.

Avtorja Mayer in Salovey sta prvič razmejila čustvene inteligence od socialne inteligence in oblikovala do sedaj edina objavljena testa za njeno merjenje .

Poleg različne kompleksnosti čustvenih sposobnosti in procesov sta Mayer in Salovey svojemu preoblikovanemu modelu čustvene inteligentnosti dodala še razvojni vidik.

V devetdesetih letih 20. stoletja sta čustveno inteligenco prva opredelila Mayer in Salovey in jo poskušala umestiti v raziskovalni okvir » klasične « inteligentnosti .

Termin "čustvena inteligentnost" in njen pomen, kot ga poznamo danes, sta kasneje kot ena izmed prvih, izoblikovala ameriška psihologa Mayer in Salovey (1990).

Mayer in Salovey (2008, 3-34) sta začetnika čustvene inteligentnosti in vidita pomembno povezavo s čustveno kompetentnostjo.

Leta 1997 sta Mayer in Salovey podala nekoliko preoblikovan model čustvene inteligentnosti, v katerem sta v ospredje postavila kognitivne elemente čustvene inteligentnosti.

Profil neverbalne občutljivosti ima enega najboljših vzorcev čustvenega izražanja, vključno z obrazom, telesom ter kombinacijo obraza in telesa (Mayer in Salovey, 1990).

Ne le tehnično znanje in ne količnik inteligentnosti , ampak čustvena inteligentnost loči povprečnega zaposlenega od nadpovprečnega ( Mayer in Salovey 1993 ) .

Že Mayer in Salovey (1990), znana ameriška psihologa, sta ugotovila, da je to značilno tudi za visoko čustveno inteligentne posameznike.

Višji ravni zavesti ustreza koncept čustvene strokovnosti, ki se nanaša na strokovno znanje o občutkih in njihovem uravnavanju (Mayer in Salovey 1995, 206).

Mayer in Salovey (1997) utemeljujeta, da ima definicija čustvene inteligence štiri dele: 1.

Mayer in Salovey esenco emocionalne inteligence vidita v sposobnosti uravnavanja čustvenih stanj ali razpoloženj ( glej Salovey in drugi , 2002 ) .

V devetdesetih letih preteklega stoletja se je pojavil pojem čustvena inteligentnost , ki sta ga definirala Mayer in Salovey ( 1997 ) .